Prazniki kot so Božič, Valentinovo in Dan mrtvih mi osebno niso nikoli pomenili kaj veliko. Predvsem Dan mrtvih in Valentinovo sta mi v bistvu zmeraj šla kar krepko na živce!
Gotovo je zelo lepo ko imaš nekoga rad, še lepše je ko ima ta nekdo rad tudi tebe, prav tako je primerno in lepo da obdržimo naše umrle v lepem spominu, da jim uredimo grobove s prelepimi cvetlicami in podobno, a moje osebno mnenje je, da če to naredimo samo na dan ko to pač počnejo vsi, da s tem nismo pokazali ljubezni, ne do naših dragih živih (na Valentinovo) kot tudi ne do naših dragih mrtvih (na Dan mrtvih). Pa pustimo sedaj Dan mrtvih ob strani….
V mojih očeh, je lepa misel, lepa pogled, morda kakšno darilce ki ga lahko dobim od ljubljene osebe na katerikoli drug dan vredno 10x več, kot na dan ko to pač počnejo vsi, ker je to pač dan zaljubljenih oziroma dan ljubezni. Takšna izkazovanja nežnosti in ljubezni na dan ko to počnejo vsi so vsaj zame nekako avtomatizirana, in mi dajejo občutek da gre dejansko tukaj zato, da je “ljubav postala samo navika.” Na ta dan, pa gotovo veliko ljubezni, predvsem do denarja, čutijo raznorazni trgovci, kar je seveda iz vidika narodnega gospodarstva pozitivno, saj vsak prodan šopek rož poveča naš BDP in ustvarja priložnosti za nova delovna mesta.
A vprašanje je, koliko je tukaj prave ljubezni? Vprašanje ki bi si ga morali zastaviti vsi ki boste danes na veliko kupovali srčke in darilca je, “kdaj sem kaj takšnega naredil nazadnje?” Če bo odgovor, lani na Valentinovo , ali kak podoben praznik, potem je to po mojem mnenju vsaj malo zaskrbljujoče, gotovo pa žalostno.
Kakorkoli vsem zaljubljenim želim danes lep dan, kakor tudi vsem nezaljubljenim!
